Beautiful

Skupaj za zdravje človeka in narave Si Suckingbeautifulbareteachers Hu Blog Funglish Sucking Beautiful Bare Teachers

Si Suckingbeautifulbareteachers Hu Blog Funglish Sucking Beautiful Bare Teachers

Kulturne rastline ne rastejo po gozdovih in travnikih. Za to, da ubiramo njihove plodove, da se od teh plodov prehranjujemo, moramo skrbeti za negovano zemljo, za posevek, nego in spravilo ob pravem času in pravilno hrambo semen. Brez nenehne človekove skrbi kulturnih rastlin ne bi bilo, brez da zanje skrbimo, jih za bodočnost ne moremo ohraniti. Od kultiviranja vse do danes, so naši dedje, pradedje in njihovi pradedje iz roda v rod za te kulturne rastline skrbeli in jih kot štafetno palico predajali naslednjim rodovom kot svojo najdragocenejšo zapuščino.

Človeštvo si je v toku tisočletij posebno v zadnjih stoletjih in desetletjih pridobilo mnoga znanja in sposobnosti. Znanja, da bi danes ponovili kultiviranje kulturnih rastlin iz divjih človeštvo nima. Z vso znanostjo, ki jo imamo, dosežka staroperzijske kulture ne zmoremo ponoviti. Ostane nam torej, da za naše kulturne rastline, ki smo jih podedovali ali skrbimo, ali pa jih izgubimo.

Rastlina je živo bitje. V njej tke energija življenja, ki omogoča razvoj rastline, oblikovanje plodov in semen. Ko se iz rastline umakne, rastlina oveni in premine. Energij življenja znanost ne zmore zajeti. Ljudje prejšnjih časov so jih pripisovali bogovom in razumeli svoje delo pri pridelovanju rastlin kot sodelovanje s stvarniškimi božjimi energijami. Dejstvo je, da človek lahko samo poskrbi, da je zemlja dobro pripravljena in položi seme vanjo. Rast in razvoj rastline, njeni plodovi so vsakokratno novo stvarjenje, katerega skrivnosti človek in naša znanost še vedno ne razume. Medtem ko je človek na področju tehnike z mrtvo materijo v stanju oblikovati in ustvarjati stroje in naprave, je življenje samo, ki gradi iz materije živa bitja skrivnost, ki jo človek ne zmore niti zajeti niti jo ne razume.

V modernem času se človek od zemlje vse bolj oddaljuje. Še pred 200 leti se je s kmetovanjem ukvarjalo več kot 90% prebivalcev, danes se ukvarja s pridelovanjem hrane v razvitih deželah manj kot 10% ljudi. Če je človek prej z zemljo in rastlinami dihal, počasi a zanesljivo danes 90 % ljudi nima več temeljnih predstave o tem, kako in kje raste njegov kruh, nima predstave, s koliko truda je pridelovanje zdrave hrane povezano, kako zgleda pridelovanje hrane na danes razširjen industrijski način, kakšne strupe z moderno pridelano hrano uživa. Ne zaveda se, da z uživanjem moderno pridelane hrane sam spodbuja zastrupljanje zemlje in vode, ne zaveda se, da s kupovanjem moderno pridelane hrane sam spodbuja uničevanje narave, kulturnih rastlin in sistematično uničevanje svojega lastnega zdravja.

Pred skoraj 200 leti se pojavi ideja, naj bi tudi kmetijstvo kot obrt prinašalo denar. Liebigova teorija o nadomeščanju snovi, ki jih rastlina iz zemlje porabi in razvoj kemije pripelje najprej do uporabe žlindre kot prvega umetnega gnojila in po prvi svetovni vojni do preusmerjanja tovarn, ki so delale smodnik v izdelovanje umetnih gnojil. Vzporedno se začne tradicionalno kmetijstvo preobražati iz mešane kmetije ki pokriva vse potrebe po hrani in krmi za na ljudi in živali, ki na kmetiji živijo v specializirane živinorejske in poljedelske kmetije, v sadjarstvo in vrtnarstvo. Specializacija naj bi podobno kot v industriji omogočala večji dohodek. Uveljavlja se ideja, da se z dodajanjem hranil pridelki lahko skoraj poljubno povečajo. Ker so rastline živa bitja to seveda ne gre. Ne gre, tako, kot ni mogoče, da bi od človeka ki ga posebno obilno prehranjujemo lahko pričakovali vedno večji učinek. Povečevanje gnojenja poveča pridelke, rastline pa vodi v bolezen . Kemična industrija, proizvajalec umetnih gnojil se preobraža v ponudnika novo potrebnih sredstev za zaščito rastlin ki omogočijo, da kmet ne izgubi pridelka, zdravja rastlini pa ne izboljšujejo. Kulturne rastline izgubljamo. Mnoge zanemarimo, ker ne izpolnjujejo pričakovanj po višini pridelka, mnoge privedejo umetna gnojila in strupi v degeneracijo in propad. Danes imamo morda le še 10% kulturnih rastlin, ki so jih imeli še naši dedje. Zemlja je s strupi vse bolj obremenjena, pridelana semena ne kalijo več dobro. Kmet drsi v vse večjo odvisnost od kemične industrije.

fSkupaj za zdravje človeka in narave Si Suckingbeautifulbareteachers Hu Blog Funglish Sucking Beautiful Bare Teachersc Bare

kSkupaj za zdravje človeka in narave Si Suckingbeautifulbareteachers Hu Blog Funglish Sucking Beautiful Bare Teachersv c Teachers